Izpitna vprašanja iz pisnega dela licenčnega izpita
8. Izpitni rok - 26.9.2007
Naloga 1
Izdelajte obračun davka na dodano vrednost za mesec MAJ 2007, če imate naslednje poslovne dogodke:
opomba: vrednosti so BREZ davka na dodano vrednost. DDV je potrebno obračunati po splošni stopnji 20%.
a) Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, proda blago avstrijskemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Avstriji, dne 5.5.2007. Istega dne slovenski davčni zavezanec izda račun za blago v višini 8.350 EUR. Blago prodajalec odpelje iz Slovenije v Avstrijo.
b) 26.5.2007 slovenski davčni zavezanec uvozi blago iz Hrvaške. Dne 30.5.2005 prejme carinsko deklaracijo. Vrednost uvoza po carinski deklaraciji, preračunana v EUR, znaša 12.500.
c) Dne 10.5.2007 slovenski davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, izda račun avstrijskemu naročniku – davčnemu zavezancu za opravljeno cenitev nepremičnine v Avstriji v mesecu avgustu. Vrednost opravljene storitve znaša 2.500 EUR.
d) Naročnik prevoza blaga iz Francije v Slovenijo je slovensko podjetje – davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji. Prevoz opravi francoski prevoznik, davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Franciji. Slovenskem naročniku prevoza je francoski prevoznik dne 20.5.2007 poslal račun v znesku 2.000 EUR (preračunano v EUR).
e) 5.5.2007 družba – davčni zavezanec prejme račun za material od dobavitelja, davčnega zavezanca v Sloveniji, v znesku 4.200 EUR za blago za poslovne potrebe. Material so prevzeli 30.4.2007.
f) 18.5.2007 družba prejme račun za stroj od dobavitelja iz Avstrije v znesku 6.600 EUR. Datum izdaje računa je 15.5.2007. Stroj je družba prevzela 14.5.2007.
Naloga 2
Izplačilo prejemka fizični osebi (odškodnina ali dohodek iz zaposlitive - obdavčitev)
Dejanski stan
Odvetnik vam kot davčnemu svetovalcu, kot zastopnik stranke, družbe XYZ. d.o.o., Ljubljana, Črenšovec 26, Ljubljana pošilja sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P-111DD, izdano v zadevi tožeče stranke: F.O.1. iz Litije proti toženi stranki XYZ d.o.o., Ljubljana, in prosi za davčni nasvet, kako naj stranka, XYZ d.o.o., izplača prejemek fizični osebi. Direktor družbe je skupaj s strokovno službo računovodstva namreč v dilemi glede pravilne obdavčitve prejemka. Zato odvetnik v pismu tudi pojasni dejanski stan.
V omenjeni sodbi je sodišče toženi stranki (XYZ d.o.o.) naložilo, da mora tožeči stranki F.O.1. plačati 55.000 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.01.2004 dalje do plačila. Obenem je tožena stranka dolžna nerazdelno povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 15.530 EUR zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe (6.11.2006) do plačila. Sodba še ni pravnomočna, saj je bila vložena pritožba.
Za pravilno razumevanje razmerij naj pojasnimo, da tožniku zgoraj navedeni zneski niso bili prisojeni iz naslova prenehanja delovnega razmerja pri naši stranki, t.j. XYZ d.o.o., temveč iz naslova prenehanja delovnega razmerja pri družbi YZ d.d., katere lastnik je bila družba XYZ d.o.o., in po likvidaciji YZ nadaljuje sejemsko dejavnost. Navedeni znesek je bil tožniku prisojen na podlagi sklenjenega sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti, iz katerega izhaja:
»Če bo F.O.1 v 2. členu navedenega delovnega mesta do upokojitve prerazporejen na nižje delovno mesto, ali če bo njegovo delovno mesto ukinjeno, ali če mu bo delodajalec izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja, kar vse predstavlja kršitev te pogodbe, mora XYZ d.o.o. F.O.1 plačati odškodnino v pavšalnem znesku 55.000 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal na dan plačila.
Odškodnino iz prejšnjega odstavka tega člena mora XYZ d.O.O. F.O.1. plačati v 15 dneh po izdaji odločbe o razporeditvi, po ukinitvi delovnega mesta, ali po izdaji odločbe o prenehanju delovnega razmerja.«
Pojasnilo
Pogodbene stranke so znesek, katerega naj bi se naša stranka zavezala plačati, poimenovale kot odškodnina, določena je bila v pavšalnem znesku 55.000 EUR, čeprav iz vsebine določbe izhaja, da gre v bistvu za nadomestilo za izgubljeni dohodek, plačo.
Stranki sta se pripravljeni izvensodno poravnati. Z ozirom na dejstvo, da XYZ d.o.o., kot davčni zavezanec, želi pravilno izpolniti svoje obveznosti in plačati korektno tudi plačilo vseh pripadajočih davkov in prispevkov, zato odvetnik prosi za izdajo davčnega mnenja v zvezi z izvršitvijo predmetne sodbe.
XYZ d.o.o. tako prosi davčnega svetovalca za pojasnilo, kako bi ravnal davčni organ z vidika zakonov o obdavčenju v primeru inšpiciranja izplačila teh dohodkov, oziroma, ali gre tovrstna izplačila obravnavati z davčnega vidika kot dohodke iz zaposlitev - bruto 55.000 EUR, ali kot druge dohodke, ali kot odškodnino.
Odvetnik še pojasni, da XYZ d.o.o. izdani sodbi ugovarja po temelju, ker smatra, da ne gre za obvezo po obligacijskem zakonu, temveč da gre za obveznosti iz delovnih razmerij.
Sodišče je namreč v obrazložitvi izreka sodbe zapisalo:
»V pripravljalnem spisu tožnik F.O.1 dodatno navaja, da je bil namen sporazumov zagotovitev socialne varnosti tožnika do upokojitve, kar naj bi izhajalo tudi iz okoliščin, v katerih je bil sporazuma sklenjen. Tožnik pojasnjuje, da je bil v času sklenitve sporazuma zaposlen v družbi YZ d.o.o, da pa jo je zaradi gospodarskih interesov lastnica družbe XYZ d.o.o. likvidirala, zato je tudi podpisal sporazum z XYZ d.o.o.
Sodišče tudi ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za spor iz delovnega razmerja, saj tožena stranka ni bila nikoli delodajalec tožnikov, navedenega spora pa tudi ni mogoče uvrstiti v nobeno od točk 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Sodišče je na podlagi navedenega zaključilo, da gre med pravdnimi strankami za premoženjskopravni spor in da je stvarno pristojno za odločanje v obravnavani zadevi ravno naslovno sodišče.
Glede navedbe tožene stranke, da je navedeni znesek bruto znesek, sodišče opozarja, da ne gre za spor iz delovnega razmerja, v katerem velja pravilo, da so zneski določeni v bruto vrednostih, pač pa gre za spor iz obligacijskega razmerja, v katerem je bila obveznost tožene stranke, v sporazumu poimenovana kot odškodnina, določena v pavšalnem znesku 55.000 EUR, in za tak znesek je obveznost tožene stranke tudi izkazana in jo bo morala tožnikoma plačati. Zato ne drži ugovor tožene stranke, da je proti tožnikoma izpolnila vse, kar je bilo dogovorjeno s sporazumoma, ter da obveznosti sporazumov ni dolžna izpolniti glede na izveden postopek redne likvidacije.«
Kako bi svetovali stranki, kako naj izplača oba zneska? Utemeljite.
Naloga 3
Kaj je ekonomska dvojna obdavčitev ter na katerih področjih in kako ZDDPO-2 ureja odpravo le-te?
Naloga 4
Davčni zavezanec A je leta 1996 kupil 100 delnic družbe P d.d., in sicer za skupno vrednost 500 denarnih enot.
Delnice družbe P d.d. je imel v lasti vse do leta 2006, ko se je proti koncu leta odločil, da jih bo zaradi ugodnega borznega tečaja prodal (skupna prodajna vrednost 7000 enot). Tako je A leta 2006 prodal vse delnice družbe P d.d., ki jih je sicer kupil že leta 1996 (torej pred desetimi leti).
A je dolžan v letu 2007 (natančneje do konca februarja) izpolniti in oddati napoved za odmero davka od kapitalskega dobička iz naslova odsvojitve vrednostih papirjev in sicer za preteklo leto – to je leto 2006.
Kapitalski dobiček je razlika med višjo prodajno in nižjo nabavno vrednostjo.
Vprašanje:
Kot davčni svetovalec povejte, kako bi za vašega naročnika (osebo A) izpolnili davčno napoved, da bo transakcija za davčnega zavezanca zakonita in optimalna?
Naloga 5
Navedite 3 zakonske določbe (primere), ki operacionalizirajo načelo ekonomičnosti postopka v Zakonu o davčnem postopku!
Izpitna vprašanja iz pisnega dela licenčnega izpita – jesen 2007; 8. Izpitni rok 
